I. SPLOŠNE DOLOČBE

---

1. člen

Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja ljudi z ovirami (v nadaljnjem besedilu: Društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje ljudi z ovirami, invalidov, in posameznikov, ki imajo interes pomagati in delati v korist ljudi z ovirami. Društvo deluje v smeri izboljšanja kakovosti življenja ljudi z ovirami in njihove osebne blaginje.

2. člen

Ime društva je: Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja ljudi z ovirami.

Skrajšano ime društva je: Društvo Mali princ.

Sedež Društva je na Cesarjevi ulici 27 v Novem mestu.

3. člen

Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja ljudi z ovirami je pravna oseba zasebnega prava. Za zakonito delovanje Društva in dosledno upoštevanje tega statuta je odgovoren predsednik Društva.

4. člen

Društvo ima svoj znak in žig. Znak Društva je podoba dečka s svetlimi lasmi in rdečo pentljo z napisom: Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja ljudi z ovirami.

Žig Društva je okrogle oblike s premerom 3 cm. V sredini žiga je podoba Malega princa in pod njo napis: MALI PRINC. Zunanji rob žiga obdaja napis: društvo za dvig kvalitete življenja ljudi z ovirami.

5. člen

Delo Društva in njegovih organov je javno.

Društvo uresničuje načelo javnosti:

• z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o pomembnih vprašanjih svojega delovnega področja;
• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov Društva ter finančno in materialno dokumentacijo poslovanja Društva;
• preko sredstev javnega obveščanja;
• preko internega glasila;
• preko ostalih primernih sredstev za obveščanje.

Širšo javnost Društvo o svojem delu obvešča z organiziranjem okroglih miz in tiskovnih konferenc, z vabljenjem predstavnikov zainteresiranih organov, ustanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na dogodke Društva ter preko ostalih oblik javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje verodostojnih informacij o delu Društva je odgovoren predsednik Društva oziroma podpredsednik v času, ko on vodi Društvo.

6. člen

Društvo deluje na celotnem območju Republike Slovenije. V primeru posameznih projektov lahko Društvo v skladu s potrebami aktualnega projekta izjemoma razširi območje svojega delovanja izven meja Republike Slovenije.

Društvo lahko sodeluje ali se povezuje s podobnimi ali sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami.

Društvo se lahko samostojno včlani v sorodne domače in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

---

II. NAMENI IN CILJI DRUŠTVA

---

7. člen

Namen in poslanstvo Društva je izboljšanje kvalitete življenja ljudi z ovirami, prostovoljno in neodvisno združevanje interesno povezanih ljudi z ovirami in njihovih zakonitih zastopnikov, da ugotavljajo, zagovarjajo ter zadovoljujejo posebne potrebe ljudi z ovirami in zastopajo njihove interese, ter popolna vključitev ljudi z ovirami v družbo.

8. člen

Društvo ima v prizadevanjih za dvig kvalitete življenja ljudi z ovirami predvsem naslednje naloge in cilje:

• načrtovanje, organiziranje in izvajanje programov v okviru vseživljenjskega učenja ljudi z ovirami, ki posameznim skupinam ljudi z ovirami omogočijo bolj aktivno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu življenju;
• nudenje pomoči pri uveljavljanju potreb ljudi z ovirami na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja, socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije;
• preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic oviranosti ter vodenje programov za izboljšanje osebne blaginje ljudi z ovirami na področju zdravja, izobrazbe, kulture, športa, rekreacije, okolja, stanovanja, socialnih storitev itd.;
• spodbujanje in organiziranje izobraževanj in usposabljanj ljudi z ovirami za samopomoč ter svojcev in prostovoljcev za življenje in delo z ljudmi z ovirami;
• razvijanje socialnih spretnosti ljudi z ovirami in njihove informiranosti na različnih področjih življenja, podpiranje in razvijanje različnih socialnih dejavnosti (osebna pomoč posamezniku, socialna oskrba na domu itd.) ter aktivno sodelovanje v skrbi za usposabljanje in kakovostno življenje, delo, zaposlovanje in bivanje ljudi z ovirami v svoji sredini;
• spodbujanje in razvijanje samozagovorništva ljudi z ovirami;
• predstavljanje, varovanje in uveljavljanje pravic in interesov ljudi z ovirami na državni in lokalni ravni;
• informiranje ožje in širše javnosti preko sredstev javnega obveščanja o svojem delovanju in s tem posredno razvijanje pozitivnega odnosa do celovite problematike oviranosti;
• obdelovanje in objavljanje strokovnih del in dognanj s področja intelektualne, senzorne in gibalne oviranosti;
• vključevanje v različne projekte in dejavnosti namenjene osebnostnemu razvoju ljudi z ovirami.

---

III. ČLANSTVO V DRUŠTVU

---

9. člen

Članstvo v Društvu je prostovoljno.

10. člen

Društvo ima redne člane in podporne člane.

11. člen

Redni član Društva lahko postane oseba z ovirami in njen zakoniti zastopnik s podpisom pristopne izjave. S tem sprejme statut Društva in se zaveže k delovanju v Društvu v skladu s tem statutom. V imenu osebe, ki nima polne poslovne sposobnosti, pristopno izjavo podpiše njen zakoniti zastopnik.

Podporni član Društva lahko postane družinski član osebe z ovirami, njegov rejnik ali skrbnik, strokovni delavec različnih usmeritev ter vsak posameznik, čigar nameni se prekrivajo z Društvenimi, ki je pripravljen prispevati k uresničevanju nalog in ciljev Društva ter slediti etičnemu kodeksu Društva. Podporni član s sprejemom statuta Društva in podpisom pristopne izjave potrdi svoje članstvo v Društvu ter se zaveže k delovanju v Društvu v skladu s tem statutom.

12. člen

Pravice članov Društva so:

• da sodelujejo na občnem zboru in volijo v organe Društva;
• da so izvoljeni v organe Društva ter v njih soodločajo (velja le za člane s polno poslovno sposobnostjo);
• da se udeležujejo in sodelujejo pri projektih in dejavnostih, ki jih izvaja Društvo;
• da sooblikujejo program Društva in aktivno sodelujejo pri delu Društva;
• da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Društva;
• da so seznanjeni s programom Društva in finančnim ter materialnim poslovanjem Društva;
• da imajo vpogled v zapisnike organov Društva ter finančno in materialno dokumentacijo poslovanja Društva;
• da dajejo svoje ideje in pobude za izboljšanje dela Društva;
• da so upoštevane njihove želje, pobude in potrebe;
• da so oproščeni plačila članarine (velja le za redne člane).

13. člen

Dolžnosti članov Društva so:

• da spoštujejo in odgovorno izvršujejo določila tega statuta in ostalih aktov Društva;
• da varujejo ugled Društva;
• da skrbijo za opremo in sredstva, s katerimi razpolaga Društvo;
• da skrbijo za dobre medsebojne odnose in timsko delo v Društvu;
• da z lastnim delom prispevajo k uresničitvi delovnega programa Društva;
• da svoje izkušnje prenašajo na člane Društva s krajšim stažem;
• da glede na letno odločitev občnega zbora Društva plačujejo članarino (velja le za podporne člane).

14. člen

Članstvo v Društvu preneha:

• z izstopom,
• s prenehanjem Društva,
• z izključitvijo,
• s smrtjo.

Član Društva prostovoljno izstopi iz Društva tako, da izvršnemu odboru poda pisno izjavo o izstopu.

15. člen

Če posamezni član grobo krši določila tega statuta, častno razsodišče podrobno preuči primer in v primeru ugotovitve kršitev poda predlog za izključitev izvršnemu odboru, o kateri le-ta odloča. Zoper to odločitev je možna pritožba občnemu zboru, vendar pritožba ne zadrži izvršitve. Odločitev občnega zbora je dokončna.

O možnosti ponovne včlanitve izključenega člana odločajo na podlagi predhodno pripravljenega poročila častnega razsodišča člani na občnem zboru.

Na dan prenehanja članstva prenehajo vse funkcije, pravice in dolžnosti člana Društva.

---

IV. ORGANI DRUŠTVA

---

16. člen

Organi Društva so:

• občni zbor;
• izvršni odbor;
• predsednik;
• podpredsednik;
• nadzorni odbor;
• častno razsodišče;
• druge komisije po potrebi.

Mandat voljenih organov Društva traja največ dve leti, pri čemer lahko posameznik opravlja isto funkcijo več mandatov zapored.

17. člen

Funkcija člana nadzornega odbora je nezdružljiva s funkcijo članstva v izvršnem odboru Društva, častnem razsodišču društva ter morebitnih drugih komisijah Društva.

Funkcija člana izvršnega odbora je nezdružljiva s funkcijo članstva v častnem razsodišču Društva.

18. člen

Funkcije v organih Društva so častne. Člani organov in funkcionarji Društva so občnemu zboru odgovorni za opravljanje svojih nalog. Vsi organi Društva o svojem delu pišejo zapisnike in jih po potrebi predložijo občnemu zboru.

19. člen

Funkcija v organu Društva preneha s potekom mandata, odstopom ali prenehanjem članstva posameznika v Društvu. V primeru odstopa funkcionarja ali prenehanja članstva funkcionarja v Društvu voli novega nosilca funkcije naslednji redni občni zbor. V primeru, da bi daljša nezasedenost funkcije bistveno škodovala poteku dela Društva, voli novega nosilca funkcije izredni občni zbor. Mandat novih nosilcev funkcij je vezan na mandat organov, katerih člani so.

V primeru odstopa predsednika ali prenehanja članstva predsednika v Društvu je novega predsednika potrebno izvoliti najpozneje v roku dveh mesecev. V tem času funkcijo predsednika opravlja podpredsednik.

---

OBČNI ZBOR

---

20. člen

Občni zbor je najvišji organ Društva in ga sestavljajo vsi člani Društva.

Delo občnega zbora je javno in mu lahko prisostvujejo tudi nečlani, vendar ti nimajo pravice glasovanja in odločanja.

V primeru, da je v interesu Društva, lahko občni zbor posamezno točko dnevnega reda obravnava tajno in svoje delo za nečlane zapre.

21. člen

Občni zbor Društva se sestaja na rednih in izrednih zasedanjih. Občni zbor se lahko skliče preko javnih občil, klasične ali elektronske pošte, izvede pa se lahko zgolj s fizično navzočnostjo članov Društva na občnem zboru.

Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat na leto.

Izredni občni zbor se skliče po sklepu izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo petine članov Društva. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim materialom. Izredni občni zbor sklepa le o zadevah, za katere je bil sklican.

22. člen

O sklicu občnega zbora in predloženem dnevnem redu morajo biti člani Društva seznanjeni najmanj 14 dni pred zasedanjem.

Občni zbor je sklepčen, če je navzoča vsaj petina članov Društva. V primeru, da ob dogovorjenem času sklepčnost ni zagotovljena, občni zbor počaka 15 minut, nato pa odloča z večino glasov navzočih članov Društva, pri čemer mora biti navzočih vsaj 20 članov Društva.

Glasovanje na občnem zboru je javno, v primeru pobude četrtine navzočih članov Društva ali kateregakoli člana izvršnega ali nadzornega odbora Društva pa je občni zbor obvezan glasovati tajno.

23. člen

Statut Društva se sprejema in spreminja na občnem zboru z dvotretjinsko večino navzočih članov Društva.

24. člen

Občni zbor opravlja naslednje naloge:

• sprejema dnevni red zasedanj;
• sprejema in spreminja statut ter druge akte Društva;
• sprejema program dela Društva;
• sprejema finančni plan in zaključni račun;
• voli in razrešuje predstavnike v organe Društva – predsednika, podpredsednika, člane izvršnega in nadzornega odbora;
• ocenjuje delo Društva in sklepa o organizaciji in nalogah Društva;
• odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča;
• dokončno odloča o izključitvi člana iz Društva;
• v skladu z nalogami in cilji Društva odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani Društva;
• sklepa o prenehanju delovanja Društva.

Občni zbor na začetku svojega zasedanja izvoli delovno predsedstvo, in sicer izmed vseh članov s polno poslovno sposobnostjo izvoli predsedujočega, ki vodi občni zbor, zapisnikarja, ki piše zapisnik, ter dva overitelja zapisnika. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše celotno delovno predsedstvo, s čimer jamči za pravilnost zapisnika.

---

IZVRŠNI ODBOR

---

25. člen

Izvršni odbor je izvršilno telo Društva, ki opravlja organizacijska, strokovno – tehnična in administrativna dela ter vodi delo Društva po programu in sklepih, sprejetih na predhodnem občnem zboru. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

Izvršni odbor se konstituira, ko člani Društva na občnem zboru izmed vseh članov s polno poslovno sposobnostjo izvolijo predsednika in podpredsednika izvršnega odbora, ki hkrati opravljata tudi funkciji predsednika in podpredsednika Društva, ter še pet članov izvršnega odbora.

26. člen

Delo izvršnega odbora vodi predsednik izvršnega odbora, ki je hkrati tudi predsednik Društva. V njegovi odsotnosti vodi delo podpredsednik.

27. člen

Seje izvršnega odbora se sklicujejo na pobudo predsednika oziroma kateregakoli drugega člana izvršnega odbora ter v skladu z letnim delovnim načrtom in aktualnimi potrebami, izvedejo pa se lahko s fizično navzočnostjo članov izvršnega odbora na seji ali na korespondenčni (dopisni) način z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (videokonferenca, elektronska pošta…).

Izvršni odbor na svoje seje vedno vabi tudi predsednika nadzornega odbora Društva.

Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar ne manj kot štirikrat letno.

28. člen

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov izvršnega odbora, veljavne sklepe pa sprejema z vsaj štirimi glasovi.

29. člen

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:

• sklicuje občni zbor;
• pripravlja potrebno gradivo in program Društva za obravnavo na občnem zboru;
• pripravlja in izvaja dejavnosti Društva, ki so bile sprejete v letnih delovnih načrtih;
• pripravlja in sprejema akte Društva in opravlja vse naloge, ki so opredeljene v njih;
• pripravlja letni finančni načrt Društva, poročila o delu v Društvu in zaključni račun Društva ter jih predlaga občnemu zboru v obravnavo in potrditev;
• predlaga občnemu zboru spremembe in dopolnitve statuta;
• skrbi za finančno in materialno poslovanje Društva;
• skrbi za pridobivanje finančnih sredstev Društva in upravlja z njimi;
• odloča o vključevanju in sodelovanju Društva z drugimi organizacijami ter koordinira delo z njimi;
• imenuje in ukinja različne komisije, delovne skupine in posamezne pooblaščence ter opravlja ostale naloge, ki mu jih naloži občni zbor.

30. člen

Izvršni odbor lahko za opravljanje posameznih nalog imenuje tudi druge nosilce funkcij (pooblaščenci, delovne skupine, komisije…), pri čemer izvršni odbor sam določa naloge in ostale posebnosti nosilcev funkcij. Za svoje delo nosilci funkcij odgovarjajo izvršnemu odboru.

Njihov mandat je vezan na mandat izvršnega odbora, ki jih je imenoval.

---

PREDSEDNIK

---

31. člen

Predsednik Društva predstavlja in zastopa Društvo v pravnem prometu in je odgovoren za zakonitost dela Društva.

Delo in naloge v njegovi odsotnosti opravlja podpredsednik, ki ga predsednik za to pooblasti. V primeru predvidene več kot dvomesečne odsotnosti mora predsednik za tako pooblastilo pridobiti soglasje nadzornega odbora.

32. člen

Predsednik opravlja naslednje naloge:

• predstavlja in zastopa Društvo v javnosti in pravnem prometu;
• sklicuje in vodi seje izvršnega odbora;
• podpisuje akte, ki jih sprejmeta občni zbor in izvršni odbor;
• skrbi za zakonitost delovanja Društva;
• odgovarja za finančno in materialno poslovanje Društva;
• odgovarja za javno delovanje Društva;
• koordinira medsebojno delovanje organov Društva;
• daje pooblastila posameznim osebam za izvajanje nalog Društva;
• sklepa pogodbe na podlagi sprejetih delovnih in programskih načrtov Društva;
• opravlja naloge in izvršuje pooblastila po tem statutu in sklepih pristojnih organov.

33. člen

Za pomoč pri urejanju finančnih zadev lahko predsednik Društva za pomoč zaprosi finančnega strokovnjaka.

---

PODPREDSEDNIK

---

34. člen

Podpredsednik Društva nadomešča predsednika Društva v okviru vseh njegovih pristojnosti v času predsednikove odsotnosti ali po njegovem pooblastilu.

---

NADZORNI ODBOR

---

35. člen

Nadzorni odbor je organ Društva, ki ga izvoli občni zbor Društva. Svoje delo opravlja samostojno in neodvisno od drugih organov Društva.

Nadzorni odbor se konstituira, ko člani Društva na občnem zboru izmed vseh članov s polno poslovno sposobnostjo izvolijo predsednika nadzornega odbora in še dva člana.

36. člen

Nadzorni odbor se sestaja najmanj enkrat letno ali po potrebi večkrat, tako na svojo pobudo, pobudo občnega zbora, kot tudi na pobudo izvršnega odbora ali predsednika Društva.

Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora, izvedejo pa se lahko zgolj s fizično navzočnostjo članov nadzornega odbora na seji.

37. člen

Nadzorni odbor je sklepčen, če sta na seji navzoča vsaj dva člana nadzornega odbora, veljavne sklepe pa sprejema z vsaj dvema glasovoma.

38. člen

Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:

• nadzira izvajanje statuta in drugih splošnih aktov Društva;
• nadzira izvajanje sprejetih načrtov in programov Društva;
• nadzira zakonitost dela Društva ter finančno in materialno poslovanje Društva;
• pregleduje finančna in delovna poročila, zaključni račun in ostalo dokumentacijo Društva, o čemer poroča občnemu zboru, pri tem pa mora podati tudi morebitne zadržke posameznega člana nadzornega odbora;
• po potrebi razveljavlja posamezne akte Društva, ki niso v skladu s statutom, in naloži pristojnemu organu, da o zadevi ponovno odloča;
• o svojem delu poroča in predlaga posamezna poročila v sprejem izvršnemu odboru in občnemu zboru Društva.

39. člen

Za pravilnost dela nadzornega odbora je odgovoren predsednik nadzornega odbora.

---

ČASTNO RAZSODIŠČE

---

40. člen

Častno razsodišče je organ Društva, ki vodi postopke zoper člane Društva ter izreka disciplinske ukrepe v skladu z določili statuta.

Častno razsodišče imenuje izvršni odbor na svoji prvi seji v novem mandatu, ko izmed vseh članov s polno poslovno sposobnostjo izvoli tri člane častnega razsodišča.

Častno razsodišče na svoji prvi seji v novem mandatu med svojimi člani izbere predsednika častnega razsodišča.

41. člen

Častno razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov Društva ali organov Društva.

Seje častnega razsodišča sklicuje predsednik Društva ali katerikoli član častnega razsodišča, izvedejo pa se lahko zgolj s fizično navzočnostjo članov častnega razsodišča na seji.

42. člen

Častno razsodišče je sklepčno, če sta na seji navzoča vsaj dva člana častnega razsodišča, veljavne sklepe pa sprejema z vsaj dvema glasovoma.

43. člen

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so:

• kršitve določb tega statuta;
• nevestno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Društvu;
• neizvrševanje sklepov organov Društva;
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu Društva.

44. člen

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku zoper člane častno razsodišče predlaga v izvršitev izvršnemu odboru, so:

• opomin;
• javni opomin;
• izključitev.

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski organ.

---

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

---

45. člen

Društvo si materialna sredstva za svoj obstoj in delovanje zagotavlja iz članarin, daril in volil, prispevkov sponzorjev, dotacij, javnih sredstev, fundacije FIHO, dohodkov lastne dejavnosti ter drugih zakonsko dovoljenih virov.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta in v skladu s predpisi.

46. člen

Če Društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti v skladu s tem statutom.

Vsaka delitev premoženja Društva je nična.

47. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in finančnim načrtom, ki ju sprejme občni zbor.

Na občnem zboru člani Društva obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

S premoženjem Društva upravlja izvršni odbor, oziroma na podlagi posebnih pooblastil določeni organi ali posamezniki.

48. člen

Finančno poslovanje Društva se opravlja preko transakcijskega računa pri zakonsko opredeljeni organizaciji oziroma službi ali pri poslovni banki, če to ni v nasprotju z zakonom.

49. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik Društva ali pooblaščene osebe, ki jih imenuje izvršni odbor ali predsednik.

Predsednik oziroma pooblaščene osebe poslujejo v skladu s sprejetim finančnim načrtom in programom Društva ter sklepi občnega zbora, izvršnega odbora in ostalih pristojnih organov s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Za pravilnost finančnega in materialnega poslovanja Društva je odgovoren predsednik Društva.

Vsak član Društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo o poslovanju Društva.

---

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

---

50. člen

Društvo preneha delovati, če tako odloči občni zbor, če nima več kot 20 članov ali po zakonu, ki ureja društva.

Občni zbor lahko odloči o prenehanju Društva, kadar so na seji navzoče tri četrtine članov Društva in če tako odločita več kot dve tretjini navzočih članov.

V primeru sklepa občnega zbora o prenehanju Društva zastopnik Društva nemudoma obvesti pristojni organ, ki Društvo na podlagi pravnomočne odločbe izbriše iz registra društev. Prav tako zastopnik Društva obvesti vse druge pristojne organe, ki vodijo posamezne registre, v kolikor je Društvo vanje vpisano.

51. člen

V primeru sklepa občnega zbora o prenehanju Društva občni zbor določi, kateremu društvu s sorodno dejavnostjo se dodelijo sredstva Društva.

V primeru prenehanja Društva se vsa morebitna neporabljena javna sredstva vrnejo dotičnim podeljevalcem javnih sredstev, neporabljena sredstva s strani FIHO pa se vrnejo fundaciji FIHO.

V primeru, da Društvo preneha po zakonu, ki ureja društva, se vsa finančna in materialna sredstva Društva dodelijo Zvezi Sožitje.

52. člen

Statut Društva začne veljati takoj po njegovem sprejetju.

Sprejeto v Novem mestu, 27. 11. 2019

Predsednik Društva                                                           Overitelj

Blaž Izlakar